Tisti, ki me poznate veste, da rada preizkusim kaj novega. Naj bo to adrenalinski podvig ali pa ročna dela. Tokrat niso bile v mojih rokah pletilke, kvačka in preja. Preizkusila sem se v izdelavi prešite odeje v bolj enostavni verziji in malo po moje. Glede na to, da sem, kar se šivanja tiče popolni samouk, sem s prvim izdelkom več kot zadovoljna (pa malo tudi ponosna).
Odejica je v velikosti 70 x 85 cm, tako, da bo primerna za kakšnega malega korenjaka. Bom naredila še eno v bolj nežnih, roza odtenkih, da bo še za kakšno malo princeso. Za darilo bo že. Za vnuke, ki bodo, ko bodo, se bom že še zverzirala. Odejica ima polnilo. Pri tem sem odkrila, da obstaja polnilo, ki se lepi in ki se ne lepi. Bom to še malo raziskala. Še dobro, da obstaja “striček google” in moja radovednost. Se včasih jezim, ko je moj “ta najmlajšì” veliko na internetu, ampak kar se ročnih del tiče, sama nisem nič boljša.
Če uporabljaš manjše koščke blaga je šivanje verjetno bolj zanimivo (beri zapleteno) ampak je rezultat toliko lepši. Bo tudi to še prišlo na vrsto.
