Pa sem dočakala letošnjo prvo vožnjo do obale.
Včeraj sta me prijatelja povabila na skupno vožnjo do obale. Sem mislila, da to pomeni do naše obale ampak smo šli malo dlje, kar čez slovensko hrvaško mejo.
Zjutraj sta prišla do mene, potem pa start novim dogodivščinam nasproti. Najprej po AC do Vrhnike potem po stari cesti, čez znamenite Kačje ride do Postojne in najprej proti mejnemu prehodu Jelšane. Jaz v paniki, kako bom prišla do osebne izkaznice in mejni prehod, na koncu mi le »kapne«, da se bomo samo zapeljali skozi, da ni več meje in da spet vidim težave tam kjer jih ni. Tipično zame.
Kaj sem ga »pihnila« na cestninski postaji ne bom opisovala, me je bilo kar malo sram ampak sta moja »kompanjona« na srečo vzela moj kiks za zabavo in sta se kar dobro nasmejala na moj račun. Prispeli smo do Crikvenice (mimogrede jaz sem mislila, da gremo na Krk) , parkirali motorje in že smo bili za obalo. Voda topla in prvič, da me ni zmrazilo. Ker smo imeli še kar nekaj kilometrov do doma smo se odpravili nazaj na pot, preko Delnic do Kočevja, Lavrice in tam na pizzo in domov. Zame zaenkrat najdaljša enodnevna vožnja, pa mislim, da mi je šlo. Bi morali za oceno vprašati koga drugega😉.
