Danes sva z mojim zvestim spremljevalcem na dveh kolesih (pravilno se reče enoslednim vozilom) prevozila kar nekaj sto kilometrov po naši prelepi »kokoški«.
Izbrani cilj je bila Slovenska Bistrica, potem sem se pa kar med potjo premislila, kar je pri meni dokaj običajno in namesto proti Celju zavila proti Velenju. Enkrat grem pa res lahko v tisti konec. Za Velenjem je prišel Šoštanj, potem pa sem se znašla v Topolšici, v bližini njihovih term. Malo počitka in energije za oba in gremo nazaj proti domu. Pa sem malo razmišljala. A ni bil prej odcep za Mozirje? Pa poskusimo. In je šlo. Iz Mozirij proti Ljubnem ob Savinji in še naprej proti Lučam. Še vedno popravljajo cesto in še vedno se ponekod vidi razdejanje po lanskih poplavah. V Lučah sem obrnila in šla potem po isti poti nazaj, pa še čez Gornji Grad do Kamnika in nazaj v domači konec.
Rada grem v tiste konce, čeprav je tudi moja Gorenjska zelo lepa.
